Nevarnost je fizikalni dogodek, ki nosi v sebi potencial (sposobnost), da povzroči škodo ljudem, premoženju ali okolju. Zato nevarnosti pogosto imenujemo tudi nevarni dogodki. Na energetskih objektih so to na primer eksplozije, požari, izpusti strupenih oz. zdravju škodljivih snovi.

Na obseg nevarnega dogodka, ki mu v vsakdanjem življenju pogosto rečemo tudi nesreča, vplivajo naslednji dejavniki:

  • Velikost zaloge
    Večje kot so zaloge nevarnih snovi v procesu, večja je nevarnost.
  • Energija
    Vsebovana je npr. v kemijski reakciji ali v stanju snovi, npr. tekočina pri visokem tlaku nad svojim normalnim vreliščem vsebuje veliko energije.
  • Čas
    Nevarnost ob izpustu strupenih snovi je odvisna od hitrosti izpusta; čas je pomemben pri sprejemanju ukrepov v sili in pri evakuaciji ljudi; pomembna je dolžina intervala med prvim opozorilnim znakom in eksplozijo ali izpustom.
  • Razdalja
    Pomembna značilnost nevarnosti je razdalja, na kateri lahko nesreča povzroči škodo. V splošnem učinkuje požar na manjšem območju, eksplozija na večjem in izpust strupenih snovi na največjem.
  • Ravnanje v sili
    Obseg posledic nesreče se zmanjša, če zmanjšamo izpostavljenost ljudi na prizadetem območju, kar dosežemo z ustreznim ravnanjem in ukrepi, ki so specifični za nesrečo.

Vsak nevarni dogodek ima svoj izvor, ki je lahko primaren ali sekundaren. Primarni izvori nevarnih dogodkov so dejavniki oz. značilnosti procesa, ki so nevarne same po sebi, npr. prisotnost nevarnih snovi in reakcij, toplote, tlaka, kisika, virov energije, virov vžiga, možnost človeških napak, mehanskih okvar, gibanje ljudi in komponent v procesu, zmanjšana vidljivost… Primer primarnega izvora je mehanska okvara varnostnega ventila na tlačni posodi, ki lahko ima za posledico nevarni dogodek npr. izpust strupene snovi iz posode, če okvara ni pravočasno odkrita.

Sekundarni izvori nevarnih dogodkov so rezultat nevarnih dogodkov, ki so jih povzročili primarni izvori: požar in širjenje požara, eksplozija in sekundarna eksplozija, izpust nevarnih snovi itd. Primer sekundarnega izvora je npr. poškodba v steni tlačne posode, ki je posledica udarnega vala eksplozije.

Primarne izvore nevarnosti preprečujemo z dobrim načrtovanjem, vodenjem in vzdrževanjem procesa. Za sekundarne izvore pa je treba poskrbeti, da bodo v primeru nevarnega dogodka minimalni. To vsekakor zagotovimo tudi z učinkovitimi in robustnimi tehničnimi sredstvi.

Prisotnost nevarnih snovi je eden najpomembnejših virov nevarnosti v procesih. Po smernicah Evropske skupnosti uvrščamo med nevarne snovi tiste, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti:

  • strupenost in škodljivost za zdravje (zelo strupene, strupene, škodljive, karcinogene, mutagene, toksične za reprodukcijo, jedke, dražljive),
  • vnetljivost (zelo lahko vnetljive, lahko vnetljive in vnetljive snovi),
  • povzročanje vžiga,
  • eksplozivnost,
  • oksidativnost,
  • jedkost,
  • radioaktivnost.