Od rudnikov, do vseh por industrije

Prve negativne izkušnje v zvezi s plini in eksplozijami so prihajale iz rudnikov, industrijska revolucija pa je to nevarnost razširila na skoraj vsa področja gospodarstva. Vnetljivi plini, prah in pare, pomešane z zrakom so spremljevalec današnje sodobne proizvodne tehnologije. Javljalniki plina so namenjeni zaznavanju izpusta strupenih plinov ali hlapov, pomanjkanja kisika in ugotavljanja prisotnosti vnetljivih plinov in par. Pomembno se je zavedati, da je že majhna koncentracija strupenih plinov škodljiva zdravju, mešanica zraka in eksplozijsko vnetljivih plinov pa ima lahko katastrofalne posledice za ljudi in okolico.

Ključno je zaznavanje koncentracij pod spodnjo eksplozijsko mejo

Zaznavanje plina

Zaznavanje plina

V industriji obstaja zahteva po učinkoviti sekundarni proti eksplozijski zaščiti. To pomeni, da potencialne izvore vžiga naredimo neučinkovite oziroma da z oklepom preprečimo preboj eksplozije na sosednjo eksplozivno zmes. Veliko boljšo zaščito pa predstavlja primarna proti eksplozijska zaščita. Z različnimi metodami detekcije eksplozivnih plinov dosežemo, da zaznamo koncentracijo le-teh že pod spodnjo eksplozijsko mejo, v začetni fazi uhajanja (pravočasna lokalizacija potencialne eksplozije). Da bi preprečili nastanek eksplozivne koncentracije v prostoru, inteligentni sistem zaznavanja eksplozivnih plinov izključi vse naprave, kot so ventil dovoda plina, električne instalacije in naprave ter vklopi prezračevalni sistem. To pride v poštev tudi za podzemne garaže, toplotne in plinske postaje, kotlovnice …

Pomembna je pravilna izbira in namestitev javljalnika

Glede na vrsto plina obstajajo na tržišču različni javljalniki, ki so namenjeni zaznavanju strupenih ali eksplozivnih oziroma vnetljivih plinov.

MaskaZa pravilno namestitev javljalnikov plina je zelo pomemben podatek o njegovi relativni gostoti v primerjavi z zrakom. Lažji plini se iz mesta uhajanja dvigujejo podobno kot dim, tem hitreje, čim redkejši je plin, in se med širjenjem po prostoru mešajo z zrakom. Zmes se nabira in širi kot oblak pod stropom. Težji plin iz mesta uhajanja navzdol pada kot slap, tem hitreje, čim gostejši je. Zmes se kot sloj širi pri tleh, kjer zapolni vse udrtine. Pri težjih plinih se javljalniki montirajo približno 20 cm od tal pri lažjih plinih pa pod strop. Za pline, ki učinkujejo na človeka je smiselna namestitev v višini dihal. Pri sami namestitvi je potrebno upoštevati zračne tokove, oblike prostorov, razporeditev delovnih mest …

Najpogostejši vzrok smrti zaradi slučajne zastrupitve pa je ogljikov monoksid ali »tihi ubijalec«, kot se mu popularno reče. Ogljikov monoksid je neviden, brez barve in vonja in nastane zaradi nepopolnega gorenja bencina, lesa, oglja, naravnega plina, propana, nafte in metana …in ga ne moremo zaznati brez ustreznega javljalnika.

Vrste nevarnih plinov

Strupeni plini:

Ogljikov monoksid (CO), ogljikov dioksid (CO2), žveplena kislina (H2S), žveplov (IV) oksid (SO2), dušikov monoksid (NO), dušikov dioksid (NO2), solna kislina (HCI), kisik (O2), klor (Cl2), amoniak (NH3)

Eksplozivni / vnetljivi plini:

Vodik (H2), naravni plin/metan (CH4), propan-butan, izopropilni alkohol, heksan (C6H14), oktansko gorivo, acetilen (C2H2), etilen (C2H4), amoniak (NH3), butanon, etanol (C2H5OH), metanol (CH3OH), toulen, pentan (C5H12), etilen oksid (C2H4O)


POŠLJITE POVPRAŠEVANJE