Izkušnje so najboljša šola,

Javljanje_pozara

Simbol za javljanje požara

pravi star pregovor in nadaljuje, »le šolnina je včasih zelo draga«. Tudi učenje v zvezi s požari je bilo dolgotrajno, skozi zgodovino, pri tem pa so nastajale večje ali manjše škode. Na osnovi teh izkušenj je nastalo mnogo zakonov, predpisov in navodil za zaščito pred požari. Poleg tehničnih velja omeniti tudi gradbene predpise, saj se preventiva pred požari začne že pri načrtovanju in gradnji objektov. Ti predpisi zagotavljajo, da so objekti zgrajeni tako, da se požar ne more širiti, da ga je možno učinkovito gasiti ter da je poskrbljeno za reševanje ljudi in živali.

Priporočamo ustrezno in strokovno vzdrževanje

Če izpustimo namerno povzročene požare (sabotaže, piromani, …), sta najpogostejša vzroka požarov človeška malomarnost in napake na tehničnih napravah, ki največkrat nastanejo zaradi nestrokovnega posega, napačne uporabe ter neustreznega vzdrževanja.

Preberi več

Zelo veliko požarov se razvije iz tlenja, ki lahko traja več ur, preden izbruhne plamen. Velika večina žrtev požara umre zaradi zadušitve z dimom ali zastrupitve s strupenimi plini. Nevarnejši od ognja je dim. Največji del dimnih plinov sestavlja ogljikov dioksid, pri nepopolnem izgorevanju zaradi premajhnega dovoda kisika pa tudi ogljikov monoksid. Pri sodobnih požarih pa ne gorijo le les in ogljikove spojine, ampak tudi umetne snovi in umetna vlakna, guma in podobno. Posledica je, da se v dimnih plinih pojavijo tudi pare solne in cianovodikove kisline, klorovodik, žveplovodik in drugi izredno strupeni plini. Tudi nestrupeni plini in pare lahko povzročijo smrt z zadušitvijo, če so tako koncentrirani, da pade delež kisika v zraku pod 10%.

Ključno je zgodnje odkrivanje požara

Od trenutka odkritja požara je odvisen obseg škode, ki v požaru nastane, pa tudi ogroženost človeških življenj. Ko se snovi vnamejo in gorijo, reagirajo zelo različno. Tako se požar lahko začne z eksplozijo, s takojšnjim plamenom, lahko pa se najprej pojavi le dim, kot na primer pri tlenju. Zato je bistvenega pomena, da pravilno ocenimo najverjetnejši vzrok požara in snovi, ki lahko zagorijo v določenem prostoru in temu ustrezno izberemo javljalnike.

Ko prispejo gasilci na mesto požara in začnejo gasiti, je za preprečitev škode že prepozno. Zaradi tega je tako pomembno požar odkriti dovolj hitro, zaznati potencialno nevarnost, ko ognja še ni in tako omejiti škodo, kolikor je le mogoče. Prve naprave, ki so avtomatično zaznale spremembo temperature, ki naznanja začetek požara, so izdelali v prejšnjem stoletju.

Sodobne naprave zaznajo dim pred temperaturnimi spremembami

shutterstock_2132296-1024x792Avtomatske naprave za javljanje požara so v rabi od šestdesetih let. Požar zaznajo že pri samem začetku in alarmirajo gasilce in druge pristojne službe, lahko pa po pred-nastavljenem ukrepajo tudi same (izključitev klimatskih naprav in dotoka zraka, odprtje odprtin za odvod dima, sprostitev poti za varno evakuacijo in avtomatsko vodenje le te). Sodobne naprave se ne odzovejo šele na spremembe temperature, ki se pojavijo šele v kasnejši fazi požara, ampak zaznajo že dim. Prav na začetku požara se razvijejo najbolj gosti oblaki strupenih dimnih plinov, ki se najprej razširijo prav po poteh za beg in so zato za ljudi največja nevarnost.

Avtomatske naprave za javljanje požara so po zgradbi sistema podobne napravam za javljanje vloma.


Funkcije, ki jih opravlja požarna centrala:

  • celoten sistem napaja z energijo, napajanje določen čas zagotovi tudi v primeru izpada omrežne napetosti,
  • od priključenih javljalnikov sprejema požarni signal in njegov sprejem potrdi z zvočnimi in svetlobnimi signali,
  • preko izbranega medija (telefonsko omrežje, optične povezave …) pošilja požarni signal dežurni službi ali preko krmilnikov in vmesnikov sproži delovanje protipožarnih naprav: zapre dovod kisika, pospeši odvod dima in toplote, aktivira gašenje z ustreznim gasilnim sredstvom, sprosti evakuacijske poti, vključi zasilno razsvetljavo …),
  • nadzoruje delovanje celotnega protipožarnega sistema in preko zvočnih in svetlobnih indikatorjev opozarja na nepravilnosti v delovanju sistema (kratek stik, motnja v napajanju, stanje rezervnega/pomožnega napajanja, prekinitve povezav med javljalniki in centralo).

Sodobni sistemi za javljanje, alarmiranje in gašenje so različnih izvedb in omogočajo natančno določitev mesta požara – kateri javljalnik je prožil centralo. To označuje svetleča dioda na centrali oziroma izpis na zaslonu. Javljalniki so ves čas povezani s centralo in v določenih časovnih intervalih spremljajo ustrezne kemične in/ali fizikalne parametre, ki bi lahko pokazali na prisotnost ognja na področju, ki ga nadzirajo.

Ukrepi za znižanje stopnje lažnih alarmov so:

  • skrbno koncipiranje in projektiranje naprav,
  • ustrezna mehanska in elektronska konstrukcija javljalnikov in sistemskih komponent,
  • dobra in strokovna izvedba inštalacij
  • pravilna uporaba in redno vzdrževanje vgrajenih naprav in
  • šolanje uporabniškega osebja ter še posebej glavnih/odgovornih uporabnikov naprave za javljanje požara.

POŠLJITE POVPRAŠEVANJE